Med operacijo prsnega koša v ljubljanskem kliničnem centru je umrla 14-letnica. Notranji nadzor je pokazal, da zdravniki niso krivi. S primerom se ukvarjajo tudi kriminalisti.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je 2. julija med operacijo prsnega koša zaradi perforacije (predrtja) srca umrla 14-letna bolnica. Takoj po dogodku so sprožili izredni strokovni nadzor, ki pa je pokazal, da je bilo v posegu vse narejeno pravilno, je pojasnila strokovna direktorica UKC Aleksandra Markovič. Po smrti bolnice so imenovali komisijo za izredni strokovni nadzor, ki je mnenje podala v dveh dneh, obvestili so tudi ministrstvo za zdravje in Zdravniško zbornico Slovenije, aktivirali pa so tudi interno pooblaščenko za varnost. Od avgusta 2004 so v UKC opravili 23 tovrstnih posegov, v celoti pa 50 takih operacij brez kakršnih koli zapletov. Pomembnih zapletov s poškodbami notranjih organov, na primer srca, prepone, jeter ali pljuč, je po podatkih iz strokovne literature od 0,5 do en odstotek. V vsaki seriji do 30 bolnikov pa poročajo o vsaj enem smrtnem zapletu. (Foto: POP TV)
Po besedah strokovnega direktorja kirurške klinike Martina Tonina je šlo za operacijo vdrtega prsnega koša, "velike deformacije, ki za bolnika predstavlja velik hendikep in jo je treba pravočasno operirati ter dvigniti prsni koš". Tovrstne operacije so rutinske, v Sloveniji pa jih izvajajo samo v UKC Ljubljana. Obstaja sicer več metod operacije, zadnja metoda je bila uporabljena v 23 primerih, sicer pa so opravili že 50 tovrstnih posegov. Do poškodbe srca in velikih žil je prišlo med poskusom vstavljanja vodila pod prsnico, je pojasnil Tonin. Takoj, ko je začel krvni tlak bolnice padati, je prišla na pomoč ekipa za oživljanje. Srčni kirurg je zašil vse poškodbe, a kljub temu bolnici niso mogli pomagati.
V literaturi obstajajo dve vrsti posega: na slepo in s kamero, je pojasnila Markovičeva. Obe imata enako število zapletov. Kljub temu bodo na kliniki pregledali strokovno literaturo o vseh načinih opravljanja tega posega – navedenih jih je 15 –, da bi ugotovili, če lahko še izboljšajo to tehniko, je pojasnila. Tonin je glede ugotovitev izrednega strokovnega nadzora izpostavil, da se take operacije izvajajo v podobnih centrih po svetu in da prav tako poročajo o podobnih zapletih. Komisija je ugotovila, da so bili ukrepi za zdravljenje zapleta pravočasni in pravilni. Postavilo se je vprašanje izkušenosti kirurga, a se je izkazalo, da je dovolj izkušen, saj je doslej opravil več kot 700 velikih operacij in tudi šest tovrstnih posegov brez kakršnih koli zapletov. "Po našem mnenju lahko tovrstno operacijo izvaja vsak kirurg, ki obvlada širše področje tovrstne kirurgije, čeprav je volumen teh operacij, ki naj se izvajajo varno, za bolnike težko oceniti, ker je število takih operacij majhno. Zato je merilo število drugih prsnih operacij," je pojasnil Tonin.
Markovičeva je poudarila, da so prizadeti tako svojci bolnice kot zdravstveni delavci. "Zelo dolgo traja, da si upa zdravnik, ki se mu to zgodi, spet prestopiti prag operacijske dvorane ali napraviti podoben poseg. Smrt na operacijski mizi je tragedija za svojce bolnika in za operaterja ter kirurško ekipo," je dejala.
Na vprašanje, ali drži, da so dokumentacijo o primeru prevzeli kriminalisti, je Markovičeva odgovorila, da uradno o tem niso obveščeni. Na Policijski upravi Ljubljana pa so povedali, da so "policisti pri svojem delu prišli do podatkov, da so v primeru smrti 14-letne bolnice podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti". Ker pa je zadeva še v fazi zbiranja obvestil, podrobnejših informacij ne morejo posredovati, je pojasnila tiskovna predstavnica Policijske uprave Ljubljana Martina Gramec.
Vir:24ur
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je 2. julija med operacijo prsnega koša zaradi perforacije (predrtja) srca umrla 14-letna bolnica. Takoj po dogodku so sprožili izredni strokovni nadzor, ki pa je pokazal, da je bilo v posegu vse narejeno pravilno, je pojasnila strokovna direktorica UKC Aleksandra Markovič. Po smrti bolnice so imenovali komisijo za izredni strokovni nadzor, ki je mnenje podala v dveh dneh, obvestili so tudi ministrstvo za zdravje in Zdravniško zbornico Slovenije, aktivirali pa so tudi interno pooblaščenko za varnost. Od avgusta 2004 so v UKC opravili 23 tovrstnih posegov, v celoti pa 50 takih operacij brez kakršnih koli zapletov. Pomembnih zapletov s poškodbami notranjih organov, na primer srca, prepone, jeter ali pljuč, je po podatkih iz strokovne literature od 0,5 do en odstotek. V vsaki seriji do 30 bolnikov pa poročajo o vsaj enem smrtnem zapletu. (Foto: POP TV)
Po besedah strokovnega direktorja kirurške klinike Martina Tonina je šlo za operacijo vdrtega prsnega koša, "velike deformacije, ki za bolnika predstavlja velik hendikep in jo je treba pravočasno operirati ter dvigniti prsni koš". Tovrstne operacije so rutinske, v Sloveniji pa jih izvajajo samo v UKC Ljubljana. Obstaja sicer več metod operacije, zadnja metoda je bila uporabljena v 23 primerih, sicer pa so opravili že 50 tovrstnih posegov. Do poškodbe srca in velikih žil je prišlo med poskusom vstavljanja vodila pod prsnico, je pojasnil Tonin. Takoj, ko je začel krvni tlak bolnice padati, je prišla na pomoč ekipa za oživljanje. Srčni kirurg je zašil vse poškodbe, a kljub temu bolnici niso mogli pomagati.
V literaturi obstajajo dve vrsti posega: na slepo in s kamero, je pojasnila Markovičeva. Obe imata enako število zapletov. Kljub temu bodo na kliniki pregledali strokovno literaturo o vseh načinih opravljanja tega posega – navedenih jih je 15 –, da bi ugotovili, če lahko še izboljšajo to tehniko, je pojasnila. Tonin je glede ugotovitev izrednega strokovnega nadzora izpostavil, da se take operacije izvajajo v podobnih centrih po svetu in da prav tako poročajo o podobnih zapletih. Komisija je ugotovila, da so bili ukrepi za zdravljenje zapleta pravočasni in pravilni. Postavilo se je vprašanje izkušenosti kirurga, a se je izkazalo, da je dovolj izkušen, saj je doslej opravil več kot 700 velikih operacij in tudi šest tovrstnih posegov brez kakršnih koli zapletov. "Po našem mnenju lahko tovrstno operacijo izvaja vsak kirurg, ki obvlada širše področje tovrstne kirurgije, čeprav je volumen teh operacij, ki naj se izvajajo varno, za bolnike težko oceniti, ker je število takih operacij majhno. Zato je merilo število drugih prsnih operacij," je pojasnil Tonin.
Markovičeva je poudarila, da so prizadeti tako svojci bolnice kot zdravstveni delavci. "Zelo dolgo traja, da si upa zdravnik, ki se mu to zgodi, spet prestopiti prag operacijske dvorane ali napraviti podoben poseg. Smrt na operacijski mizi je tragedija za svojce bolnika in za operaterja ter kirurško ekipo," je dejala.
Na vprašanje, ali drži, da so dokumentacijo o primeru prevzeli kriminalisti, je Markovičeva odgovorila, da uradno o tem niso obveščeni. Na Policijski upravi Ljubljana pa so povedali, da so "policisti pri svojem delu prišli do podatkov, da so v primeru smrti 14-letne bolnice podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti". Ker pa je zadeva še v fazi zbiranja obvestil, podrobnejših informacij ne morejo posredovati, je pojasnila tiskovna predstavnica Policijske uprave Ljubljana Martina Gramec.
Vir:24ur
